»Ena od temeljnih kakovosti festivala je ravno njegova butičnost, ali če hočete, odsotnost ambicije, da bi prerasel v še enega mastodonta, ki zahteva ogromne finančne vložke in infrastrukturno mašinerijo, da lahko opraviči svoj obstoj. Hkrati je neomajno zavezan poeziji kot prostoru dialoga, globokega vdiha, drznil bi si reči celo svobode, ne glede na to, kako je ta beseda vedno bolj onečedena. Predvsem pa poezije, ki je živa, nepredvidljiva, žmohtna reč, daleč od tega, da bi jo postavljali na piedestale ali v izložbe.«